živjo!
Že dolgo berem pisanje o jadranju na pobočju:) Videl sem že precej filmov, ampak še vedno ne vem čisto kako to v praksi deluje.
Pa bi prosil če lahko nekdo napiše kakšna je tehnika letenja na hribu.
Namreč tam naj bi veter pihal v eno smer in to je navzgor po pobočju. Zanima pa me zakaj nam pri jadranju tako zelo nagaja veter? Recimo na Madžarskem je kar precej pihalo in to v eno smer. Kar bi moralo po logiki pobočja držati gor ure in ure. V čem je bil torej problem?
Zdaj dojel sem, da je pač potrebno zavijati v veter. V primeru pobočja je pač potem potrebno zavijati stran od pobočja. kako pa je z raznimi akrobacijami? Se mora vse delati točno v veter? no, ja dovolj vprašanj...
Pa še eno za na konec? ali se sedaj ko se bliža zima tudi leti na pobočju? Bi se rad enkrat pridružil kot gledalec...
lp
matjaz
Ena začetniška o pobočju
Moderatorji: Pisaneli, Zaunkönig
Ena začetniška o pobočju
---------------------
Matjaž,
Sprašuješ nekaj kar je bolje prebrat v knjigah. Če ti zdajle vse opišem Bom pisal ves dan in en cel kup skic bi ti moral zrisat, da bi si vso zadevo predstavljal.
Na krako pa bom vseeno poskusil.
Jadranje na pobočju. S to tehniko se je vse v letenju in posledično jadralnem letenju začelo.
Prvi jadralni pilot, tudi prvi pilot Otto Liliental se je zaganjal po pobočju navzdol. Njegovi prvi leti so znašali 50m in je bil pravi letalec. Izkoriščal je pa prav pobočni vzgornik.
http://www.lilienthal-museum.de/olma/eotto.htm
Sem s tem začel, da sem omenil besedi "pobočni vzgornik". Tako si boš najlažje predstavlal kaj je jadranje na hribu. Zadeve ne gre posploševati in govoriti, da jadramo na vetru. Nikoli ne jadramo na vetru ampak na vzgornikih.
Zakj tako razlagam? Zato ker obstaja več različnih tipov jadranja, ki so pa lahko vsi povezani s pobočjem.
Za prvo, kar ti je najbližje. Jadranje na pobočju v vetru.
Zamisli si da je nek hrib, hiša, gozd karkoli velikega ovira vetru. Če hoče zračna masa v vetru tako oviro preiti mora nekako čez njo priti. No najlažje je zaključit, da v primeru ovire hriba veter piha navzgor. Nehote se ustvari pobočni vzgornik. Piha navzgor in to nas po domače "drži gor". Bol ko piha bolj drži.
Vse to se dagaja samo na prednji strani pobočja, se pravi na privetrni srani. Upam da si predstavlaš, kaj se pa dogaja na zavetrni zrani. Tisto kar ti je znano iz posnetkov v vetrovnikih za avtomobilom. Rotorji in podobno. Zato nas do nedavnega ni bilo za videt na zavetrnih straneh pobočja.
Jadranje na pobočju, ko ni vetre. To da ni vetra ne drži povsem. Prav svak dan piha veter. Če že ni nekih konstantnih vetrov zaradi premikanj ciklonov front in ostalih coprnij pa poznamo tako imenivan termični veter. To je veter ki nastane zaradi termičnih pojavov. Sonce zrak pri tleh ogreje. Ta pregreti zrak se po tleh premika in ko naleti na neko oviro, tako da lahko pod njega pride hladen zrak se le ta od tal odlepi in nastane tako imenovan termični steber. Me boš preklel kaj ti razlagam jadranje na termiki, če te pa sprašujem za jadranje na pobočju. No poglej na zadevo zelo na široko. Predstavljal si dolino, ki jo obdajajo hribi. Zrak se v dolini pregreva. Zaradi tega ker je topel zrak lažji od hladnega se pomika vedno proti višjemu delu doline. Nato ob pobočjih navzgor in ko prispe na sam vrh hriba se od njega odcepi in nastane termični steber. Zaradi tega pojava lahko na hribo jadramo tudi ko za nekatere ne piha.
Je pa za tako jadranje na hribo potrebno imeti veliko znaja, jajc in podobno. Zelo kmalu se zgodi, da iščeš model nekje globoko pod hribom. Pa še o zelo vekih hribih govorim Alpe in podobno ne grički.
Tretje, jadranje na valovih.
Zelo podobno kot jadranje na hribu samo da so v tem primeru "hriba ne vidiš". Prej sem ti razložil, da se za hribom oziroma oviro ustvarjajo rotorji. No to so precej velike zadeve. veliki premiki zračnih mas gor ali dol. Ti rotorji so še večjo kot hrib sam in se nadaljuje kar prezej za hribom oziroma oviro. No ker so veliki in "žilavi" so za veter ki piha proti njim v višjih plasteh ozračja ovira. Se pravi na priveterni strani rotorja se ustvarjajo enaki pogoji kot na hribu. Veter piha navzgor in nas po domače "drži gor". Da nam vse skupaj uspe izpeljat je krivo ravno to zaradi česar pride do tega pojava. Pogoj za kaj takega je konstanten močan veter. To je tako močan veter da smo ponavadi obrjeni samo proti vetru in glede na zemljo letimo s hitrostjo nič ali celo nazaj, nam pa gre gor ali pa ostajamo na isti višini.
Četrto, tako imenivan DS "Dinamic Soaring" dinamično jadranje.
Žačelo se je na hribu in to na zavetrni strani. Zdaj se že ve da se to da početi vsepovsod in tudi na privetrni strani hriba. Gre pa za šele sedaj razumljivo in precej enostavno zadevo. Samo plast kjer se stikata dve popolnoma različni zračni masi je potrebno najti. Plast, ki je med mirojočim zrakom in gibajočim zrakom. Pri preletu te plasti letalo pospešuje. Večja in konstantnejša je razlika med mirnim in gibajočim zrakom večje hitrosti se da dosečt. Tako v teoriji, če se zanemari kak upor in podobne težko preračunljive zadeve bi se baje dalo dosečt zvočne hitrost. Nekje okoli 1.6 macha se govori.
Toliko na kratko, da si vsaj malo predstavljaš. koliko različnih tipov jadranja je lahko povezano s pobočjem.
Tole sprašuješ
Pa bi prosil če lahko nekdo napiše kakšna je tehnika letenja na hribu.
Poletiš po hribu navzdol, proti vetru. Zdaj je vse odvisno od moči vetra in velikosti hriba. Recimo da govorima o močnejšem vetru in hribu bolj teoretičnih oblik, dalši greben na katerega piha veter točno pravokotno. Postavil si se na sredo grebena, model si vrgel proti vetru in nadaljeval v tej smeri se pravi proč od hriba. Takoj boš opazil, da ti drži. Še tiščati ga moraš, pa še vseeno gre gor. No sedaj je na tebi, da se odločiš ali boš šel levo ali desno. Vse skupaj počneš relativno blizu hriba. Voziš se vsporedno s hribom. Višino boš precej hitro pridovival, je pa odvosno od moči vetra, termike in seveda od tebe ali boš tiščal ali vlekel. Kmalu ti bo vse jasno in nato si lahko privoščiš malo raziskovanja. Pozkusi kako daleč naprej proti vetru še hrib drži. Lahko se spustiš tudi nisko in prilezeš nazaj gor. Ko boš višje se lahko spustiš tudi malo za hrib, da vsaj okusiš kako je na "rodeu". Ta manever počni visoko in ne preveč za hribom. Moraš še nazaj priti.
Zanima pa me zakaj nam pri jadranju tako zelo nagaja veter? Recimo na Madžarskem je kar precej pihalo in to v eno smer. Kar bi moralo po logiki pobočja držati gor ure in ure. V čem je bil torej problem?
Ne posplošuj ne jadramo na vetru in vse bo lažje
Na Madžarsekm je bil prav poseben primer, če ne rečem raje problem. Zaradi zelo goste oblačnosti, če se izrazim kot meteorolog pokritost 8/8, kar pomeni popolna pokritost z oblaki. V takem primeru moč sonca ne pride do tal. Zrak se ne more pregreti in tako so termične aktivnosti zelo omejene, če že ne nemogoče.
Vse kar si lahko naredi je bilo v 60 sekundah priti najvišje in nato čim lepše odpeljat. Brez premikov krmil, da se upori ne povečujejo, pa tudi model z najmanjšim propadanjem je bil zaželjen. Ravno tako pa so imeli prodornejši modeli veliko prednost, ker so se lahko prebili naprej proti vetru in delno iskoriščali tehniko jadranja na valovih. kot se spominjaš je bila pred nami vas. No ta vas je ovira vetru. Za vasjo se ustvarijo rotorji, na njih pa pogoji jadranja na valovih in to je to. Samo da si zadel, kje je ne moreš vedeti. Zato pa potrebuješ prodoren model z majhnim propadanjem, da lahko prečesaš teren.
Če ovir, sonca ni in je samo veter ne boš jadral. Gre samo dol.
Če pa sonce je in piha zelo močan veter pa vseeno lahko pričakuješ termične aktivnosti. Samo nekaj je drugače. Tako kot viha veter se oblikuje tudi termični steber. Se pravi ternikni stebri niso pokonci ampak poševni. Jadrati se da samo je potrebnih precej izkušenj. Ko priletiš v dviganje moraš najprej zadeti v katero smer je bolje obrnat. Nato je potrebno čim hitreje najti center dviganja in se nato lepo spustiti z vetrom. Zdaj pa spet trik, če dviganje ni dovolj močno nas lahko veter prehitro in predaleč odnese. Višine nismo pridobili dovol in nazaj ne bomo več prišli. Vsaj v pravem času ne. Zato je pri jadranju na termiki in v vetru potrebno zelo veliko izkušenj in zelo dobro je imeti prodoren model. Še neka nevšečmost. Dvihanje je lahko pred nami ali za nami. Lahko imamo prav takšno propadanje, pot modela kot dviganje. Nikoli ga ne bomo zadeli. Tako lahko vidiš da sam končaš na zemlji kolega je pa bil nekaj metrov pred tabo samo nisi mogel do njega zaradi neprodornega modela
Zdaj dojel sem, da je pač potrebno zavijati v veter. V primeru pobočja je pač potem potrebno zavijati stran od pobočja. kako pa je z raznimi akrobacijami? Se mora vse delati točno v veter? no, ja dovolj vprašanj...
Ni ti potrebno zavijati v veter. ne obstaja nobeno pravilo. Samo če boš obrnil z vetrom te bo odneslo. Ni to vedno slabo. Kaj pa še je dviganje za teboj???????
Na pobočju obstaja pravilo, da je potrebno vedno obrnati stran od pobočja. ventar to pravilo velja samo "pri pravih jadralnih pilotih". Je pa predvsem zaradi varnosti. Vse prevečkrat je že kdo končal na na hribu. Zelo enostavno če si manever privoščiš pre blizu hriba te bo veter prav pošteno prilimal na steno. Pri pravih letalih se to ponavadi konča s smrtjo.
Koliko si boš privoščil med modelarji je samo tvoja svar. Na hribu lahko počneš karkoli. lahko kršiš vsa pravila obnašanja, lahko ljudi strašiš, lahko medel razbijaš koliko hočeš, samo da drugim ne delaš škode. Vse skupaj razumi, da lahko na pobočju počneš karkoli. Akrobacije kakršnekoli in kjer koli.
Pa še eno za na konec? ali se sedaj ko se bliža zima tudi leti na pobočju? Bi se rad enkrat pridružil kot gledalec...
Na pobočju lahko letiš skozi vse leto. Tudi ob snežem metežu, temi,.......samo da piha.
No, pozimi je mrzlo že v osnovi. Z vetrom temparatura še bolj pade. Od tebe je odvisno koliko zdržiš. A boš letel ta par minut ali več ur. Enkrat pa vseeno poskusi boš vsaj videl koliko si res nor na jadranje.
Sam sem to zimo brez oddajnika, tako da te ne morem povabit na kak hrib. Pa saj bo še dosti priložnosti, tako da bomo že uredili....
lp, rok
Sprašuješ nekaj kar je bolje prebrat v knjigah. Če ti zdajle vse opišem Bom pisal ves dan in en cel kup skic bi ti moral zrisat, da bi si vso zadevo predstavljal.
Na krako pa bom vseeno poskusil.
Jadranje na pobočju. S to tehniko se je vse v letenju in posledično jadralnem letenju začelo.
Prvi jadralni pilot, tudi prvi pilot Otto Liliental se je zaganjal po pobočju navzdol. Njegovi prvi leti so znašali 50m in je bil pravi letalec. Izkoriščal je pa prav pobočni vzgornik.
http://www.lilienthal-museum.de/olma/eotto.htm
Sem s tem začel, da sem omenil besedi "pobočni vzgornik". Tako si boš najlažje predstavlal kaj je jadranje na hribu. Zadeve ne gre posploševati in govoriti, da jadramo na vetru. Nikoli ne jadramo na vetru ampak na vzgornikih.
Zakj tako razlagam? Zato ker obstaja več različnih tipov jadranja, ki so pa lahko vsi povezani s pobočjem.
Za prvo, kar ti je najbližje. Jadranje na pobočju v vetru.
Zamisli si da je nek hrib, hiša, gozd karkoli velikega ovira vetru. Če hoče zračna masa v vetru tako oviro preiti mora nekako čez njo priti. No najlažje je zaključit, da v primeru ovire hriba veter piha navzgor. Nehote se ustvari pobočni vzgornik. Piha navzgor in to nas po domače "drži gor". Bol ko piha bolj drži.
Vse to se dagaja samo na prednji strani pobočja, se pravi na privetrni srani. Upam da si predstavlaš, kaj se pa dogaja na zavetrni zrani. Tisto kar ti je znano iz posnetkov v vetrovnikih za avtomobilom. Rotorji in podobno. Zato nas do nedavnega ni bilo za videt na zavetrnih straneh pobočja.
Jadranje na pobočju, ko ni vetre. To da ni vetra ne drži povsem. Prav svak dan piha veter. Če že ni nekih konstantnih vetrov zaradi premikanj ciklonov front in ostalih coprnij pa poznamo tako imenivan termični veter. To je veter ki nastane zaradi termičnih pojavov. Sonce zrak pri tleh ogreje. Ta pregreti zrak se po tleh premika in ko naleti na neko oviro, tako da lahko pod njega pride hladen zrak se le ta od tal odlepi in nastane tako imenovan termični steber. Me boš preklel kaj ti razlagam jadranje na termiki, če te pa sprašujem za jadranje na pobočju. No poglej na zadevo zelo na široko. Predstavljal si dolino, ki jo obdajajo hribi. Zrak se v dolini pregreva. Zaradi tega ker je topel zrak lažji od hladnega se pomika vedno proti višjemu delu doline. Nato ob pobočjih navzgor in ko prispe na sam vrh hriba se od njega odcepi in nastane termični steber. Zaradi tega pojava lahko na hribo jadramo tudi ko za nekatere ne piha.
Je pa za tako jadranje na hribo potrebno imeti veliko znaja, jajc in podobno. Zelo kmalu se zgodi, da iščeš model nekje globoko pod hribom. Pa še o zelo vekih hribih govorim Alpe in podobno ne grički.
Tretje, jadranje na valovih.
Zelo podobno kot jadranje na hribu samo da so v tem primeru "hriba ne vidiš". Prej sem ti razložil, da se za hribom oziroma oviro ustvarjajo rotorji. No to so precej velike zadeve. veliki premiki zračnih mas gor ali dol. Ti rotorji so še večjo kot hrib sam in se nadaljuje kar prezej za hribom oziroma oviro. No ker so veliki in "žilavi" so za veter ki piha proti njim v višjih plasteh ozračja ovira. Se pravi na priveterni strani rotorja se ustvarjajo enaki pogoji kot na hribu. Veter piha navzgor in nas po domače "drži gor". Da nam vse skupaj uspe izpeljat je krivo ravno to zaradi česar pride do tega pojava. Pogoj za kaj takega je konstanten močan veter. To je tako močan veter da smo ponavadi obrjeni samo proti vetru in glede na zemljo letimo s hitrostjo nič ali celo nazaj, nam pa gre gor ali pa ostajamo na isti višini.
Četrto, tako imenivan DS "Dinamic Soaring" dinamično jadranje.
Žačelo se je na hribu in to na zavetrni strani. Zdaj se že ve da se to da početi vsepovsod in tudi na privetrni strani hriba. Gre pa za šele sedaj razumljivo in precej enostavno zadevo. Samo plast kjer se stikata dve popolnoma različni zračni masi je potrebno najti. Plast, ki je med mirojočim zrakom in gibajočim zrakom. Pri preletu te plasti letalo pospešuje. Večja in konstantnejša je razlika med mirnim in gibajočim zrakom večje hitrosti se da dosečt. Tako v teoriji, če se zanemari kak upor in podobne težko preračunljive zadeve bi se baje dalo dosečt zvočne hitrost. Nekje okoli 1.6 macha se govori.
Toliko na kratko, da si vsaj malo predstavljaš. koliko različnih tipov jadranja je lahko povezano s pobočjem.
Tole sprašuješ
Pa bi prosil če lahko nekdo napiše kakšna je tehnika letenja na hribu.
Poletiš po hribu navzdol, proti vetru. Zdaj je vse odvisno od moči vetra in velikosti hriba. Recimo da govorima o močnejšem vetru in hribu bolj teoretičnih oblik, dalši greben na katerega piha veter točno pravokotno. Postavil si se na sredo grebena, model si vrgel proti vetru in nadaljeval v tej smeri se pravi proč od hriba. Takoj boš opazil, da ti drži. Še tiščati ga moraš, pa še vseeno gre gor. No sedaj je na tebi, da se odločiš ali boš šel levo ali desno. Vse skupaj počneš relativno blizu hriba. Voziš se vsporedno s hribom. Višino boš precej hitro pridovival, je pa odvosno od moči vetra, termike in seveda od tebe ali boš tiščal ali vlekel. Kmalu ti bo vse jasno in nato si lahko privoščiš malo raziskovanja. Pozkusi kako daleč naprej proti vetru še hrib drži. Lahko se spustiš tudi nisko in prilezeš nazaj gor. Ko boš višje se lahko spustiš tudi malo za hrib, da vsaj okusiš kako je na "rodeu". Ta manever počni visoko in ne preveč za hribom. Moraš še nazaj priti.
Zanima pa me zakaj nam pri jadranju tako zelo nagaja veter? Recimo na Madžarskem je kar precej pihalo in to v eno smer. Kar bi moralo po logiki pobočja držati gor ure in ure. V čem je bil torej problem?
Ne posplošuj ne jadramo na vetru in vse bo lažje
Na Madžarsekm je bil prav poseben primer, če ne rečem raje problem. Zaradi zelo goste oblačnosti, če se izrazim kot meteorolog pokritost 8/8, kar pomeni popolna pokritost z oblaki. V takem primeru moč sonca ne pride do tal. Zrak se ne more pregreti in tako so termične aktivnosti zelo omejene, če že ne nemogoče.
Vse kar si lahko naredi je bilo v 60 sekundah priti najvišje in nato čim lepše odpeljat. Brez premikov krmil, da se upori ne povečujejo, pa tudi model z najmanjšim propadanjem je bil zaželjen. Ravno tako pa so imeli prodornejši modeli veliko prednost, ker so se lahko prebili naprej proti vetru in delno iskoriščali tehniko jadranja na valovih. kot se spominjaš je bila pred nami vas. No ta vas je ovira vetru. Za vasjo se ustvarijo rotorji, na njih pa pogoji jadranja na valovih in to je to. Samo da si zadel, kje je ne moreš vedeti. Zato pa potrebuješ prodoren model z majhnim propadanjem, da lahko prečesaš teren.
Če ovir, sonca ni in je samo veter ne boš jadral. Gre samo dol.
Če pa sonce je in piha zelo močan veter pa vseeno lahko pričakuješ termične aktivnosti. Samo nekaj je drugače. Tako kot viha veter se oblikuje tudi termični steber. Se pravi ternikni stebri niso pokonci ampak poševni. Jadrati se da samo je potrebnih precej izkušenj. Ko priletiš v dviganje moraš najprej zadeti v katero smer je bolje obrnat. Nato je potrebno čim hitreje najti center dviganja in se nato lepo spustiti z vetrom. Zdaj pa spet trik, če dviganje ni dovolj močno nas lahko veter prehitro in predaleč odnese. Višine nismo pridobili dovol in nazaj ne bomo več prišli. Vsaj v pravem času ne. Zato je pri jadranju na termiki in v vetru potrebno zelo veliko izkušenj in zelo dobro je imeti prodoren model. Še neka nevšečmost. Dvihanje je lahko pred nami ali za nami. Lahko imamo prav takšno propadanje, pot modela kot dviganje. Nikoli ga ne bomo zadeli. Tako lahko vidiš da sam končaš na zemlji kolega je pa bil nekaj metrov pred tabo samo nisi mogel do njega zaradi neprodornega modela
Zdaj dojel sem, da je pač potrebno zavijati v veter. V primeru pobočja je pač potem potrebno zavijati stran od pobočja. kako pa je z raznimi akrobacijami? Se mora vse delati točno v veter? no, ja dovolj vprašanj...
Ni ti potrebno zavijati v veter. ne obstaja nobeno pravilo. Samo če boš obrnil z vetrom te bo odneslo. Ni to vedno slabo. Kaj pa še je dviganje za teboj???????
Na pobočju obstaja pravilo, da je potrebno vedno obrnati stran od pobočja. ventar to pravilo velja samo "pri pravih jadralnih pilotih". Je pa predvsem zaradi varnosti. Vse prevečkrat je že kdo končal na na hribu. Zelo enostavno če si manever privoščiš pre blizu hriba te bo veter prav pošteno prilimal na steno. Pri pravih letalih se to ponavadi konča s smrtjo.
Koliko si boš privoščil med modelarji je samo tvoja svar. Na hribu lahko počneš karkoli. lahko kršiš vsa pravila obnašanja, lahko ljudi strašiš, lahko medel razbijaš koliko hočeš, samo da drugim ne delaš škode. Vse skupaj razumi, da lahko na pobočju počneš karkoli. Akrobacije kakršnekoli in kjer koli.
Pa še eno za na konec? ali se sedaj ko se bliža zima tudi leti na pobočju? Bi se rad enkrat pridružil kot gledalec...
Na pobočju lahko letiš skozi vse leto. Tudi ob snežem metežu, temi,.......samo da piha.
No, pozimi je mrzlo že v osnovi. Z vetrom temparatura še bolj pade. Od tebe je odvisno koliko zdržiš. A boš letel ta par minut ali več ur. Enkrat pa vseeno poskusi boš vsaj videl koliko si res nor na jadranje.
Sam sem to zimo brez oddajnika, tako da te ne morem povabit na kak hrib. Pa saj bo še dosti priložnosti, tako da bomo že uredili....
lp, rok
Zdravo
V Rokovi razlagi imaš vse, spomnil bi te le še na to, da pred vzletom oceniš, kako boš pristajal, saj je to lahko usoden manever za model. Odvisno od hitrosti vetra, lastnosti modela, prostora in sposobnosti pilota se prej odloči, ker je potem dogajanje tako hitro, da o tem nimaš več časa razmišljati.
Nasploh jadralno letalo vedno propada - leti navzdol v zraku, vendar če se zrak hitreje dviga kot letalo propada, se njegova relativna oddaljenost od tal povečuje (malo kompliciram).
Pazi tudi, da ne boš zašel predaleč za hrib z modelom, ker če boš prenizko ga bodo dodatno še zračni tokovi potiskali k tlem in tako ne bo prišel več v plasti z dviganjem (pred hribom).
Pobočno jadranje je super.
LP Niko
V Rokovi razlagi imaš vse, spomnil bi te le še na to, da pred vzletom oceniš, kako boš pristajal, saj je to lahko usoden manever za model. Odvisno od hitrosti vetra, lastnosti modela, prostora in sposobnosti pilota se prej odloči, ker je potem dogajanje tako hitro, da o tem nimaš več časa razmišljati.
Nasploh jadralno letalo vedno propada - leti navzdol v zraku, vendar če se zrak hitreje dviga kot letalo propada, se njegova relativna oddaljenost od tal povečuje (malo kompliciram).
Pazi tudi, da ne boš zašel predaleč za hrib z modelom, ker če boš prenizko ga bodo dodatno še zračni tokovi potiskali k tlem in tako ne bo prišel več v plasti z dviganjem (pred hribom).
Pobočno jadranje je super.
LP Niko
Pobočno jadranje !
Rock...čudovita razlaga, tudi za tiste, ki se stem ne ukvarjamo. Zanimivo napisano in se da kaj naučit iz tega...velja si zapomniti !
Lep pozdrav !
Lep pozdrav !
Lep prispevek Rok, ampak sem malce zmeden glede tega obračanja od hriba. Letos poleti sem začel z kolegom jadrati na pobočju in nisva o tem vedela nič
pa tud sedaj kot kaže vem malo. Dejstvo je da sem po neki meni logiki navadil zavijanja proti hribu, če je le to možno in varno za model. Ne vem zakaj ampak v obratno smer zgubljam višino pa če se še tako trudim in delam isto kot v zavoju proti hribu. Mi pač tako ustreza in do sedaj se je izkazalo za uspešno. Pa sem mislil da bo tako samo na domačem kuclju, pa ni, to takorekoč navado vlačim z hriba na hrib.
P.S. Luigidon tisti Eon napol dokončan še vedno leti na pobočju pa čeprav ni prvotno namenjen za to
in ga ne dam od sebe, kljub ostalim modelom, ki so se nabrali v tem kratkem času.
pa tud sedaj kot kaže vem malo. Dejstvo je da sem po neki meni logiki navadil zavijanja proti hribu, če je le to možno in varno za model. Ne vem zakaj ampak v obratno smer zgubljam višino pa če se še tako trudim in delam isto kot v zavoju proti hribu. Mi pač tako ustreza in do sedaj se je izkazalo za uspešno. Pa sem mislil da bo tako samo na domačem kuclju, pa ni, to takorekoč navado vlačim z hriba na hrib.
P.S. Luigidon tisti Eon napol dokončan še vedno leti na pobočju pa čeprav ni prvotno namenjen za to
in ga ne dam od sebe, kljub ostalim modelom, ki so se nabrali v tem kratkem času.@Nik
Me veseli, da letalo dobro služi:))Tudi sam sem bil navdušen najprej nad Telstarom, zato sem kupil EONa, ampak zarad premalo časa, pa preveč želja po drugih letalih, mi ga ni uspelo dokončat:)
Drugače pa sam na pobočju še nisem letet. Ne takšnem, ne drugačnem. Ampak po pravici povedano bi bil jaz bolj zadovoljen, če bi imel na modelu motor:) Nekako bi bil bolj siguren. Pa saj če je treba daleč po njga it še gre, če ga vidiš, če ga pa ne vidiš kam se ti je odpeljal je pa kriza...
Ima mogoče kdo za to kakšne pripomočke? Morda kakšen oddajnik notri, da bi ga po signalu poiskal? Mogoče kar GPS notri, namesto obtežitve:)Kako rešujete te probleme ali se to rešuje le s pomočjo premoženja med nogami:)Torej, kdor si več upa?
lp
matjaz
Me veseli, da letalo dobro služi:))Tudi sam sem bil navdušen najprej nad Telstarom, zato sem kupil EONa, ampak zarad premalo časa, pa preveč želja po drugih letalih, mi ga ni uspelo dokončat:)
Drugače pa sam na pobočju še nisem letet. Ne takšnem, ne drugačnem. Ampak po pravici povedano bi bil jaz bolj zadovoljen, če bi imel na modelu motor:) Nekako bi bil bolj siguren. Pa saj če je treba daleč po njga it še gre, če ga vidiš, če ga pa ne vidiš kam se ti je odpeljal je pa kriza...
Ima mogoče kdo za to kakšne pripomočke? Morda kakšen oddajnik notri, da bi ga po signalu poiskal? Mogoče kar GPS notri, namesto obtežitve:)Kako rešujete te probleme ali se to rešuje le s pomočjo premoženja med nogami:)Torej, kdor si več upa?
lp
matjaz
---------------------
Nik,
Tole obračanje od hriba, kot sem napisal pravzaprav pravila ni med modelarji.
Malo se vprašaj v kakšnem vetru letiš (moč)?
A letiš nad vrhom hriba?
Če ne, kako blizu hriba pravzaprav letiš?
To med modelarji nepisano pravilo obračati "od hriba" je za spoštovati v primeru, ko letimo bližje hriba. No, mislim pa, da takrat nihče ne obrne v hrib. Pa če tudi ni slišal, da kako tako pravilo obstaja.
To, da ti pri obratu od hriba ni držalo je verjetno razlog, ker letiš daleč od hriba.
Veliko leti, raziskuj in vsega se boš sam naučl. Mogoče boš kdaj kaj razbil, pa tudi to moraš, takrat se boš največ naučil.......
Nik, kje letiš? A si ti tisti, ki leti po gorenjskem visokogorju? Si srečko......več si lahko privoščiš, zato hodiš po malo drugačni poti.
lp, rok
Tole obračanje od hriba, kot sem napisal pravzaprav pravila ni med modelarji.
Malo se vprašaj v kakšnem vetru letiš (moč)?
A letiš nad vrhom hriba?
Če ne, kako blizu hriba pravzaprav letiš?
To med modelarji nepisano pravilo obračati "od hriba" je za spoštovati v primeru, ko letimo bližje hriba. No, mislim pa, da takrat nihče ne obrne v hrib. Pa če tudi ni slišal, da kako tako pravilo obstaja.
To, da ti pri obratu od hriba ni držalo je verjetno razlog, ker letiš daleč od hriba.
Veliko leti, raziskuj in vsega se boš sam naučl. Mogoče boš kdaj kaj razbil, pa tudi to moraš, takrat se boš največ naučil.......
Nik, kje letiš? A si ti tisti, ki leti po gorenjskem visokogorju? Si srečko......več si lahko privoščiš, zato hodiš po malo drugačni poti.
lp, rok
Rock
Ja tiste slike z Rožce na drugem forumu so moje. Letim več ali manj po Gornjesavski dolini kjer je več primernih terenov, razbijam pa tudi, ampak to je več ali manj moja napaka ( začetnik ). Glede letenja blizu hriba bi lahko rekel da se prevečkrat igram z obračanjem preblizu in proti bregu, poskušam loviti vzgornik ki v naši dolini najbolje deluje na jugovzhodnik da pa se letet krasno na jugozahodnik in pa na jugo ki pa je v dolini redek. No saj me ne moti sama smer zavijanja, samo zanimivo se mi zdi da mi proč od hriba ne gre in če pomislim včasih res letim preveč od hriba. Kar pa se tiče terenov višje v visokogorju Rožca, Kepa, Bavhe, Vrtaški vrh... pa se praktično leti ne glede na smer vetra, hribi držijo samo da je sonce pa tud nimam nekih problemov z letenjem pa da obračam v katerokoli smer. Moram pa dodati da sem do sedaj letel le modele ki so vodeni po višini in smeri in nekako čutim da to ni dovolj in sem pred dilemo kaj od modelov z nagibom naj si omislim za napredek v letenju.
Če pa kakega zagriženega fanatika na pobočno jadranje zanese v ta konec domovine in mu ni težko narediti nekaj korakov v hrib, (ker ni vse dostopno z avtom) naj mi javi in mu z veseljem razkažem kje vse se da letet.
Ja tiste slike z Rožce na drugem forumu so moje. Letim več ali manj po Gornjesavski dolini kjer je več primernih terenov, razbijam pa tudi, ampak to je več ali manj moja napaka ( začetnik ). Glede letenja blizu hriba bi lahko rekel da se prevečkrat igram z obračanjem preblizu in proti bregu, poskušam loviti vzgornik ki v naši dolini najbolje deluje na jugovzhodnik da pa se letet krasno na jugozahodnik in pa na jugo ki pa je v dolini redek. No saj me ne moti sama smer zavijanja, samo zanimivo se mi zdi da mi proč od hriba ne gre in če pomislim včasih res letim preveč od hriba. Kar pa se tiče terenov višje v visokogorju Rožca, Kepa, Bavhe, Vrtaški vrh... pa se praktično leti ne glede na smer vetra, hribi držijo samo da je sonce pa tud nimam nekih problemov z letenjem pa da obračam v katerokoli smer. Moram pa dodati da sem do sedaj letel le modele ki so vodeni po višini in smeri in nekako čutim da to ni dovolj in sem pred dilemo kaj od modelov z nagibom naj si omislim za napredek v letenju.
Če pa kakega zagriženega fanatika na pobočno jadranje zanese v ta konec domovine in mu ni težko narediti nekaj korakov v hrib, (ker ni vse dostopno z avtom) naj mi javi in mu z veseljem razkažem kje vse se da letet.
pobočnjaki
Nik,
letimo na Jamniku, Robleku, Dobrči, Dovški, Homu, Krpinu, Petru, Rožci...
Kje prideš na Rožco, mi smo šli po transverzali iz Dovške...
Šlepamo v Lescah, predvsem, ko ni razmer za pobočje, oglasi se...
Lp uroš
letimo na Jamniku, Robleku, Dobrči, Dovški, Homu, Krpinu, Petru, Rožci...
Kje prideš na Rožco, mi smo šli po transverzali iz Dovške...
Šlepamo v Lescah, predvsem, ko ni razmer za pobočje, oglasi se...
Lp uroš
Da se po poti ki ste jo uporabili, pelje pa tud steza iz grabna kjer večina pusti avto malce pod gozdno mejo, samo da prečiš graben in zaviješ desno. Je pa tud pot, ki pelje iz ceste Dovje - Jeseniške Rovte se pa hitro zaide če ne poznaš terena. Je pa trenutno cesta na Babo po zadnjem jesenskem deževju v katastrofalnem stanju.